Tračnica
Hodim
po stari tračnici,
tračnici življenja,
nikoli ne vem
kdaj pripelje se kdo,
me zbije
in me podre mrtvo na tla,
da obležim kot Ana Karenina
s prevoženim vratom,
v mlaki lastne krvi
na licu mesta.
Blodim po tračnici,
dokler me kdo ne zbije,
do danes sem cela,
vlaka še ni bilo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 26. 02. 2012 ob 06:58
- Prebrano 734 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 302.35
