Pomislim na jutri, ki ni še prišel,
ozrem se na včeraj; a njega ni več
se znajdem v danes ves sam razoran
ko žalost me tre in greni ter teži,
o žalostna žalost le kaj ti je mar.

Pomislim ne jutri, ta jutri, ki pride
ko sonce bo grelo spet jasno nebo,
cvetlice cvetele in ptički žgoleli.
od danes do jutri je le še en dan,
počakam na jutri, ko spet bo lepo.

Ko žalostna žalost me danes boli,
ogreje srce mi pomisel na jutri:
prelep je občutek, da vse gre tako,
tako kot je prav in lepo in milo:
samo še ta dan, samo še to noč.

Žalostna žalost, glej, več ne skeli,
mi prazno in hladno več ni to srce,
že danes ko teža mi dihat ne da,
le misel na jutri prežene mi bol,
ta jutri, ki pride, že danes je tu.

Lojze Smole