.O Lajfu.
Na mojem licu se skupaj z dežjem solza
suši,
Ko je pomešana z njim je sploh opaziti ni.
Pa vendar boli,
A si se že kdaj vprašu, zakaj svet pravice ne drži,
Zakaj bolečine ne zadrži?
Zakaj nm je treba trpet,
K smo pa komi začel dobr živet?
Mama me že kot malo je učila,
Da ni vedno vse tko sivo.
Pa vidm, da je prou govorila,
Zato, k je črno,
Sivo je pa sam kdaj pa kdaj,
Takrt, k pa je vsi mislmo, d je ne vem kaj –
Mavrica, barvna paleta z vsemi živimi barvami. –
Joj, pa so ljudje res namazani z vsemi žavbami.
A si že kdj probu,
Da ti je edn skjoz neki u glavo trobu?
Pa ga nisi poslušu,
Si ga totalno prezru.K si vedu, da ti bo sanje zrušu.
Pa greš čez vse, poskušaš potrpet,
K je najbl teško si greš pesm zapet.
Hodš po cest,
Pa te peče vest,
K prideš na konc,
Vidš, da je slepa, pa ti zazvoni u glavi zvonc.
Pržge se žarnca,
Še mal pa zalaufala bo delavnca.
Pa člouk že misli, da je use urihtu,
Da je ubežal za vedno pravmu od lajfa ksihtu,
Pa se pokaže spaka grdoba,
Pol pa pridejo žalost, samota in tegoba.
Ja sej svet je res lep,
No, kul, če si zadet,
Jz pa ne kadim,
Niti nočm, brez veze, da iz realnega sveta bežim
V svet, k je še bl krut,
Mogoče za neki urc z rožcami posut.
Ampak OK, kul,
To ni dovolj, da se predam,
Svoje vrednote in načela izdam.
Jz vem, kaj mi je pomembn,
Vem, kaj mam u glavi,
Pa tud, če dobr ne razumem,
Vem, kaj hočm,
In trudla se bom do zadnjega, da to nrdim,
Pa sploh ni važn, kok se potoučm,
Ni važn, kok na račun tega izgubim,
Ker vem, kaj me čaka, vem, kaj na konc dubim.
Nč nism delala zaston, vem, da je vredno,
Pa če padem, se spotaknem,
Ni važn, kok potoučem se vedno,
Vem sam eno – nikol ne bo postal to bedno.
Eno je hrepenet po nemogočem,
Drugo pa je sledit svojim sanjam,
Met cilje, uresničevt želje –
Vsak jih ma, sam da mamo eni več šans - da tega ne omenjam –
Vsi vemo, da podatek je točn,
Samo treba je bit skromn pa pošten,
Večkrat nasrkaš in u tem je problem.
Sam ti vsaj veš, za kaj delaš.
Ker veš, kaj delaš.
Veš, da frizure vsak dan ne menaš,
Tk k spodne gate,
Sploh ni važn, kok majo vere vate,
Če maš ti poune gate.
Čer jih maš, si rešen,.
Korak do cilja je pospešen,
Še mal, pa postou boš uspešen.
Pa te bodo mel za kralja, za legendo, za idiota,
Ja mogoče pa ne bo pomota.
Vsak ma napake,
Sam vsak ne pozna vsake.
V tvojih očeh sm smet,
V očeh enga druzga pa predstavlam ceu planet,
Enmu neki pomenm, pa seb tud,
Če pa teb ne, ej , dol mi visi, mal se potrud,
Za enga kurba, za enga sveta,
Edn za mano leta, za druzga sm prekleta.
Use sam lah, kar si zamislš,
Sam če mal bolš pa globok pomislš,
Sm jz sam jz,
Pa me obrn, spremen,
Še vedno sm jz sam jz,
Kakršna sm, sej vidš moj obrz.
Jz se ne ozeram preveč okol sebe.
Dol mi visi, če me ena nekoristna smet u glavo jebe.
Ti si ti,
Jz sm jz, pa prou nč ne zavidam ti,
Verjem,
Ker vem, kaj sm, kaj hočem in kaj smem.
Jz te spoštujem,
Pa ni važn, kak si –
Beu, črn, Kitajc, Francoz, Rom al Srb,
Ni važn, kašn je na tvoji zastavi grb.
Jz te spoštujem,
Sam še vedno u svoja načela verujem.
Sam če ti jz nč ne pomenm,
Pa sm zate smet,
Ja poglej ga zlomka,
Nč ti lepga nimam rečt.
Ne mislm se družt s tabo,
Ne bom se ozeru,
Če ti mene boš prezeru,
U trenutku te bom pozabo.
Sam, če pa ti mene spoštuješ,
Me cenš, rad imaš,
Se lah pogovarjamo, mnenja, izkušnje delimo,
Sej ni treba, da mi kaj daš,
Zame je zadost nasmeh, lepa beseda,
Spoštovanje, razumevanje,
Da se kdo zmeni zame, me od cajta do cajta pogleda.
Če sm zate tega vredna, seveda.
Ker
Vsak člouk je samga sebe vredn,
Pa ni važn, je tečn, žalostn al bedn –
Je neki posebnga,
Neki vrednga,
Iz njega se neki da naredit,
Pa ni važn, kaj. .
Spam, Error,
OK, bomo pa naredl Edit.
Dons to ni problem,
Sam preden se jz tega zavem,
Spoznam, da se je teško spremenit,
Svoja načela, misli, sanje, spomine za sabo pustit.
Sam učasih je treba, pa greš mal desno pa mal levo,
Pa končn odpreš oči,
In se zaveš, kašn je lajf,
A je to un, k vedno nosi rajf,
K te pol omejuje, norme postaula,
Pa vidš, d si lah svobodn,
Da lah razmišlaš kokr ti paše,
Tko k ti hočeš,
Tko k te vleče,
Sam k je preveč zadost, paz, da te ne opeče.
Sej te bodo obsojal, pluval po teb,
Sam ti se ne dej,,
Ker naslajš je zmagat takrt,
K ti noben ne stoji ob stran, si edini, k verjame seb,
Pa dokažeš drugim,
Jim pokažeš,
Da si sposobn, da neki znaš, tud, če si sam,
Ker nisi sam, tud če zgledaš,
Pr teb je vedno Bog, upanje, želja pa moč,
Da use zlobneže lah odženeš proč.
Ko je pomešana z njim je sploh opaziti ni.
Pa vendar boli,
A si se že kdaj vprašu, zakaj svet pravice ne drži,
Zakaj bolečine ne zadrži?
Zakaj nm je treba trpet,
K smo pa komi začel dobr živet?
Mama me že kot malo je učila,
Da ni vedno vse tko sivo.
Pa vidm, da je prou govorila,
Zato, k je črno,
Sivo je pa sam kdaj pa kdaj,
Takrt, k pa je vsi mislmo, d je ne vem kaj –
Mavrica, barvna paleta z vsemi živimi barvami. –
Joj, pa so ljudje res namazani z vsemi žavbami.
A si že kdj probu,
Da ti je edn skjoz neki u glavo trobu?
Pa ga nisi poslušu,
Si ga totalno prezru.K si vedu, da ti bo sanje zrušu.
Pa greš čez vse, poskušaš potrpet,
K je najbl teško si greš pesm zapet.
Hodš po cest,
Pa te peče vest,
K prideš na konc,
Vidš, da je slepa, pa ti zazvoni u glavi zvonc.
Pržge se žarnca,
Še mal pa zalaufala bo delavnca.
Pa člouk že misli, da je use urihtu,
Da je ubežal za vedno pravmu od lajfa ksihtu,
Pa se pokaže spaka grdoba,
Pol pa pridejo žalost, samota in tegoba.
Ja sej svet je res lep,
No, kul, če si zadet,
Jz pa ne kadim,
Niti nočm, brez veze, da iz realnega sveta bežim
V svet, k je še bl krut,
Mogoče za neki urc z rožcami posut.
Ampak OK, kul,
To ni dovolj, da se predam,
Svoje vrednote in načela izdam.
Jz vem, kaj mi je pomembn,
Vem, kaj mam u glavi,
Pa tud, če dobr ne razumem,
Vem, kaj hočm,
In trudla se bom do zadnjega, da to nrdim,
Pa sploh ni važn, kok se potoučm,
Ni važn, kok na račun tega izgubim,
Ker vem, kaj me čaka, vem, kaj na konc dubim.
Nč nism delala zaston, vem, da je vredno,
Pa če padem, se spotaknem,
Ni važn, kok potoučem se vedno,
Vem sam eno – nikol ne bo postal to bedno.
Eno je hrepenet po nemogočem,
Drugo pa je sledit svojim sanjam,
Met cilje, uresničevt želje –
Vsak jih ma, sam da mamo eni več šans - da tega ne omenjam –
Vsi vemo, da podatek je točn,
Samo treba je bit skromn pa pošten,
Večkrat nasrkaš in u tem je problem.
Sam ti vsaj veš, za kaj delaš.
Ker veš, kaj delaš.
Veš, da frizure vsak dan ne menaš,
Tk k spodne gate,
Sploh ni važn, kok majo vere vate,
Če maš ti poune gate.
Čer jih maš, si rešen,.
Korak do cilja je pospešen,
Še mal, pa postou boš uspešen.
Pa te bodo mel za kralja, za legendo, za idiota,
Ja mogoče pa ne bo pomota.
Vsak ma napake,
Sam vsak ne pozna vsake.
V tvojih očeh sm smet,
V očeh enga druzga pa predstavlam ceu planet,
Enmu neki pomenm, pa seb tud,
Če pa teb ne, ej , dol mi visi, mal se potrud,
Za enga kurba, za enga sveta,
Edn za mano leta, za druzga sm prekleta.
Use sam lah, kar si zamislš,
Sam če mal bolš pa globok pomislš,
Sm jz sam jz,
Pa me obrn, spremen,
Še vedno sm jz sam jz,
Kakršna sm, sej vidš moj obrz.
Jz se ne ozeram preveč okol sebe.
Dol mi visi, če me ena nekoristna smet u glavo jebe.
Ti si ti,
Jz sm jz, pa prou nč ne zavidam ti,
Verjem,
Ker vem, kaj sm, kaj hočem in kaj smem.
Jz te spoštujem,
Pa ni važn, kak si –
Beu, črn, Kitajc, Francoz, Rom al Srb,
Ni važn, kašn je na tvoji zastavi grb.
Jz te spoštujem,
Sam še vedno u svoja načela verujem.
Sam če ti jz nč ne pomenm,
Pa sm zate smet,
Ja poglej ga zlomka,
Nč ti lepga nimam rečt.
Ne mislm se družt s tabo,
Ne bom se ozeru,
Če ti mene boš prezeru,
U trenutku te bom pozabo.
Sam, če pa ti mene spoštuješ,
Me cenš, rad imaš,
Se lah pogovarjamo, mnenja, izkušnje delimo,
Sej ni treba, da mi kaj daš,
Zame je zadost nasmeh, lepa beseda,
Spoštovanje, razumevanje,
Da se kdo zmeni zame, me od cajta do cajta pogleda.
Če sm zate tega vredna, seveda.
Ker
Vsak člouk je samga sebe vredn,
Pa ni važn, je tečn, žalostn al bedn –
Je neki posebnga,
Neki vrednga,
Iz njega se neki da naredit,
Pa ni važn, kaj. .
Spam, Error,
OK, bomo pa naredl Edit.
Dons to ni problem,
Sam preden se jz tega zavem,
Spoznam, da se je teško spremenit,
Svoja načela, misli, sanje, spomine za sabo pustit.
Sam učasih je treba, pa greš mal desno pa mal levo,
Pa končn odpreš oči,
In se zaveš, kašn je lajf,
A je to un, k vedno nosi rajf,
K te pol omejuje, norme postaula,
Pa vidš, d si lah svobodn,
Da lah razmišlaš kokr ti paše,
Tko k ti hočeš,
Tko k te vleče,
Sam k je preveč zadost, paz, da te ne opeče.
Sej te bodo obsojal, pluval po teb,
Sam ti se ne dej,,
Ker naslajš je zmagat takrt,
K ti noben ne stoji ob stran, si edini, k verjame seb,
Pa dokažeš drugim,
Jim pokažeš,
Da si sposobn, da neki znaš, tud, če si sam,
Ker nisi sam, tud če zgledaš,
Pr teb je vedno Bog, upanje, želja pa moč,
Da use zlobneže lah odženeš proč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
- 18. 06. 2008 ob 05:38
- Prebrano 906 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 170
