Šibki so izrečeni dotiki

lomijo jih tuji obrazi

besede bežnih znancev

namišljenih poznavalcev

samopostavljenih sodnikov

ki ne vidijo lastnih poti

prepričljivo pa berejo najine

in dovoljujeva jim sodbo

da bognedaj izgubiva

česar nikoli niso bili

priče bolečega vonja solza

noči brez upanja na jutro

iluzornih sanj pri odprtih očeh

ko sva mrla daleč stran od naju

lažnivo je njihovo grlo

njihov glas je kot svinčeni prah

ponujajo nama dihati kalni zrak

ne želiva ničesar od njih

sama si piševa stranice čiste vesti.

igor žuravlev