Pod starodavno nebo se vzpenja lastovka
za seboj zapušča bolečino trušča
bohotijo se drobna krila pod svodom neba
oglušelo jadra nad glasovi v prahu
obrača krila v višine stran od vonja solza
izginja v visočave kjer cveti praznina
odhaja tam kjer se utiša glas spomina.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!