Ljubiti lahko je neizmerna sreča,
potrditve čuti v labirintih so iskali,
morda glodajoča misel je moreča,
raztresenih misli čisti so kristali.
V molk moreč si se zavila,
te nikjer ne vidim več,
vem, nikoli nisi me ljubila,
me ranil je ljubezni meč.
Osti poraza so se skrile,
odšel opotekajoč sem svojo pot,
misli tope so se nekam odtujile,
razbrazdane sledi so mojih zmot.
Ljubil bom, ko sonce bo sijalo,
ko mrak zagrne širni svet,
poiskal v mislih bom obalo,
kjer bila si nedotaknjen cvet.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ius
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!