Skoz neskončni beg ravnine
samo hladen veter brije,
le par osamljenih dreves
žalostno upogiba les.
Noč pod mrak je zaklenila
nešteto vrat in svet zdaj spi;
samo veter drevje ziba,
le ravan beži, beži...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!