PISANO TELESCE
Zunaj je metež.
Veter preglasi vsak zvok.
Mraz duši.
Gola drevesa zevajo v sivo nebo,
ki siplje brez milosti.
Oprezujem za barvami v vejevju.
V tem črno belem kaosu
iščem pisano telesce,
ki je sfrfotalo skozi okno.
Ne meneč se za snežinke, veter in mraz,
se je pognal.
Svoboda kliče najglasneje.
Kdor je ni vajen
presunjen otrpne
ob dotiku njene mogočnosti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
- 22. 02. 2012 ob 09:01
- Prebrano 738 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 311.3
- Število ocen: 8
