ob 15.14; Seja
material potegnem
iz obcestnega kamna
ki beži mimo
iz zapentljane kočijaževe statistike
če se je spomnim
iz najinih treh zadnjih besed
ki so bile danes
iz golide murkinega mleka
iz jeze nekih oslepljenih zagovornic človečnosti
iz kužkovega pogleda
ki je že mimo
iz postružkov naložene veselosti
iz nadpojmovanja nerazumljivega
ki ni pametovanje ampak navadna
bedna racionalizacija
iz napol pregriznjene žalosti
ki kuha podlago za radost
iz spomina na haiku z odsevom
iz aljaške državne zastave
(kočijaž.si
konji pa iz papirja)
iz tega da sem zdaj
iz tega da sem tukaj
iz tega da sploh sem
iz tega da za pesem ni recepta
iz sejne sobe umirajočih
Zdaj bom še jokala:) jaz, ki ne jočem (nikoli, prav nikoli, ker nočem)
In tako zelo sem se trudila z cimetastim vonjem anemon, da končno veselo zadiham:)
Ne napiši, da anemone nimajo vonja(še najmanj cimetastega:))
Lp, Lea
hahaha, Lea, ne vem, kakšen vonj imajo anemone, samo to vem, da kadar nočem, da vidijo, da jokam, grem rezat čebulo za golaž :)))
hvala za komentarček.
Lp, lidija
Poslano:
21. 02. 2012 ob 15:28
Spremenjeno:
21. 02. 2012 ob 15:29
Pogledala, zanimivo:)
Pesem sem tako močno doživela, da sem skoraj dol padla:)
Lp, Lea
Haha, kosilo je mimo:)
Za večerjo jem jogurt:)
Grem na sonček, tudi veter solzi očke:)
Lp, Lea
....veliko vsega je v kočiji... :)
LP , OP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 21. 02. 2012 ob 15:15
- Prebrano 935 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 417.27
- Število ocen: 12