Kam zakopal si besede,

tiste lepe in osladne,

tiste nežne, tiste hladne?

Kje so na vrtu zakopane?

Rada mesto bi dobila,

da bi jih zalila, pognojila.

Da izbruhnile bi iz vulkana,

preden dokončno pomori jih slana.

Vse je bolje kot tišina,

kot brezizrazen kamen kipa.

Daj premakni svojo dušo,

umakni sliko iz okvirja.

Poženi kamero, ojačaj zvok,

naj tvoj obraz umije jok.

Naj se premakne, zaživi,

z njim še usta in oči.

Evelina