Raskavina

starikav cvet
ponika za ograde

lišajasta dlan lovi
poslednje žarke

naskrivaj
zajoka veter

pod raskavo skorjo
trepetajo spomini

noč polzi v jutro
in rosa otrpne
v krhke kristale

Lea199

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
20. 02. 2012 ob 19:04

Zelo se me je dotaknila tale impresija. Odlično si povezala naravo z emocijo.

Zastavica

Lea199

Poslano:
20. 02. 2012 ob 20:01
Spremenjeno:
20. 02. 2012 ob 21:07

Hvala Kerstin, 

take besede mi dajejo novega elana. Mislim, da jih še kako rabim, ker mi nekoliko zmanjkuje tal pod nogami.:)

Lp, Lea

Zastavica

ajda

Poslano:
21. 02. 2012 ob 10:48

Se strinjam s Kerstin, lepo, dotakljivo in tako kot znaš Lea. Menim pa, da je dobro lebdeti in ne stati na trdnih, realnih tleh, ker je takrat moč peresa močnejša in misli imajo lažjo pot, ni jim treba kopati pod podplati:)), čeprav se tam tudi skrivajo zaloge in kaj hitro smo pri kopanju brez ali s motikco, krampom, pač, kar nam je pri roki, tudi prsti oz. nohti so še kako priročni:)). No, malce po moje:)))).

lp, ajda

 

Zastavica

Lea199

Poslano:
21. 02. 2012 ob 15:41

Oj, ajda,

veš ni se bati, da bi jaz nehala lebdeti.:)) No, saj ni tako hudo, le vsake toliko mi zmanjka moči:) Še bolj samozavesti:) Potem se spomnim:" Tam kjer je volja, tam je pot.":) in pogumno grem naprej:) Do prve ovire, hahaha;))))

Vesela sem tvojega komentarčka:)

Lp, Lea

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Lea199
Napisal/a: Lea199

Pesmi

  • 20. 02. 2012 ob 16:14
  • Prebrano 1162 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 399.46
  • Število ocen: 14

Zastavica