v mestu trušč
na ulicah vihranje glasov
– kaj je preplah? –
v strahu prikuka na plan
za druge že on sam eksponat
zmoti ga rajanje
in na policah razpihan prah
v tem me zagleda
kako se pisana pahljača
razprem v pozdrav
veseli pustni povorki
in razbarvano od časa
me nežno zapre
v še živ spomin
že davno je tega
ko me je odložila v antikvariat
in končala sled
pred desetletji je odšla
v boljšo pomlad
prav na tak pustni dan
Pozdravljena, Lilija, dobrodošla,
imam vprašanje. Ne zaznam povezave med njim (on, ki ga zdrami povorka) in njo (ki te je odložila, ki je odšla).
Do verza "v še živ spomin" se da razumeti, da je vršilec dejanja "on". Od tam naprej je rahlo nejasno. Mi lahko razložiš?
Lep pesniški pozdrav,
Kerstin
Pozdravljeni, Kerstin!
Hvala za izkazan interes. :)
Starinar živi v svojem svetu antikvariata in je ostal v času tistega davnega dne, ko je odšlo njegovo dekle. Zdaj, v sedanjosti, goji odnos z njo preko pahljače, ki poosebljena živi bolj živo od njega, ko se odziva na življenje v mestu, medtem ko on tega že dolgo ni več zmožen. Zato jo tudi, ko se odpre (razživi), varno pospravi (skrije, da je ne bi odnesla pustna povorka) nazaj v zavetje svojega sveta, ker zunanji jo lahko odnese, kot se je to zgodilo njegovemu dekletu.
Upam, da sem kaj pomagala. Oh, te plasti jezika in razumevanja, kajne? :))
Vračam lep pesniški pozdrav.
Lilija
Ja, to sem razumela, zelo fino povedano, odlično ujet trenutek, ko ga zdrami povorka in se spet dotakne spomina na izgubljeno dekle preko pahljače.
Le ta del me zmede:
že davno je tega
ko me je odložila v antikvariat (kdo je "ona"? pahljača ne, ker pahljača je dekle; ali to govori starinar, ki torej ni več on, ampak je v naslednjih verzih "jaz", kakor v premem govoru? Ali prav razumem: Starinar pravi: "že davno je tega, ko me je (moje dekle) odložila v antikvariat ...? To bi se mi zdelo smiselno, ampak potem bi bilo dobro dati ta del v narekovaje ali morda v samostojno kitico, da je razvidno, da tu pesniški subjekt iz "on" preide v "jaz)
in končala sled
pred desetletji je odšla
Upam, da sem pravilno razumela?
Hvala,
Kerstin
Aha, razumem, kje se zatakne.
V delu, kjer pahljača prvoosebno spregovori o tem, da jo je dekle odložila v antikvariatu. Pahljača torej ni dekle, le "živ" predmet, ki pozna njuno zgodbo in ob koncu pojasni, kdaj je dekle odšla.
Vidim, da ne vidim, oziroma pojasnjujem, kar ni jasno, zato bi bilo najbrž za lažje razumevanje res potrebno pesem še dodelati. Najbrž bom to storila takrat, ko se bo toliko osamosvojila, da bom to znala. :)
Lep pustni pozdrav, včeraj so me šeme priganjale v rajanje, zato nisem imela več časa odgovoriti. :))
Lilija
Poslano:
21. 02. 2012 ob 20:50
Spremenjeno:
21. 02. 2012 ob 20:58
Ja, tu notri je prevelik preskok. Seveda, zdaj, ko si mi takole razložila, vidim, kako je zamišljeno. :) In sama pesem je zelo dobra in vredna "dodelave" v tem smislu, da je dovolj jasno ponazorjeno, ker najprej je "kao" pahljača = dekle, nato pa pahljača opisuje dekletovo usodo, in tu se zaplete.
Lep pozdrav še enkrat,
Kerstin
Hvala, do prihodnjič, upam.
:)
Lilija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lilija
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!