Pijem vodo iz tvojih rok,
iz studenca naravnega,
ki sva ga slučajno srečala
ob najini poti,
odkrivava nove poti,
v parkih kjer sedijo po dvoje
si iščeva prostor za en poljub,
vijugava skozi cestišča,
čakava na zeleno barvo,
da prehodiva prosto,
da koga ne povoziva
sanjava blizu pordečelih oblakov,
kakor Ikar se približujeva soncu,
brez da bi si scvrla krila,
plavava v morju,
loviva poglede galebov
in štejeva skuterje,
ki drvijo in nama delajo
umetne valove
Širokih rok razpiram ramena,
da ti pokažem kaj svoboda
lahko nama da.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!