GLOBINA  MELODIJE

Od nekdaj glasba umirja človeka

v vsakem telesu najde svoj mir

prevladuje vse škodoželjne misli,

tako svojstveno močen je njen izvir.

Sedim na verandi mirnega kraja,

ko začujem v mraku presunljivi napev

neko dekle na produ obale,

improvizira preludij poln čustvenih želj.

V trenutku je moja nemirna čustva

osvojil nebeško kristalni glas

odjeknil je zame v čutnih tonih,

kot pod hipnozo me objel je njen čas.

Ne bom razvozlal v sebi nikoli

zakaj so mi solze zastrle pogled,

morda so hotele, da pogledam v dušo

iz katere mi je pesem nudila nov svet.

tomi