Včeraj so mi rekli,
da ptica je kliše...
Jaz pa ne verjamem,
vem, Ona je srce!
Ptica je svobodna,
je duša brez meja,
Če tukaj smrt jo veže,
gre pač onkraj sveta.
In ptica je še Pesem,
v oblaku rimana;
jo vsak dan s sabo nesem
pomagati mi zna.
Ptica je ljubezen,
je tisto hrepenenje,
ki kljub vsem preprekam
ohranja žar, življenje.
Ohranjajmo jo živo,
to ptico, Bit sveta,
klišeje pozabimo,
leteti sama zna.
Dokler nam ptica nosi
sij mimobežnosti,
naj je nihče ne prosi,
da brez nas poleti.
Ko ji pripremo krila
preprečimo polet,
takrat bo onemela
in sami bomo spet.
Potem ne bo več duša,
ne čut, ne spev odprt,
takrat sveta bo konec,
takrat bo ptica Smrt.
Ker ptica Poje tudi
in ne samo Leti...
Sonet resnice nudi,
ga znamo slišati?
Če bereš tele rime
ozri se kdaj v nebo
poišči pesem, ptico,
ki v Tebi je samo...
:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!