Sonet #8

Kar vidiš zunaj: ringelšpil, razstave,

kič, poteptana trata, konj voz vleče

in deček s sladoledom v desni teče

nasproti očku z vencem sreče slave.

 

Vtem pade, ne pobere se na noge,

ihti in cmeri se, nakar utihne,

potone vse okoli, čas izdihne,

izkašlja par sekund minutne vloge;

 

ugreza v blato vse se prav počasi,

vrti se svet okrog in krog otroka,

v središče te spirale posesa si

 

usoda nerazumljenega vzroka

nedolžnega najbolj v človeški rasi.

Kar vidiš znotraj: prazen koš poln joka.

Žiga Lovšin - Lothlorien

Komentiranje je zaprto!

Žiga Lovšin - Lothlorien
Napisal/a: Žiga Lovšin - Lothlorien

Pesmi

  • 18. 02. 2012 ob 00:40
  • Prebrano 817 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 135.88
  • Število ocen: 5

Zastavica