Pege avgustovskega sonca so bile

pravzaprav nabirki kep snega.

Napoved zime.

Spregledana znamenja.

Vedeževalke,

ki sem jih vmešavala

v ribjo vabo

in v poletno olje kokosa.

Zjutraj po toči sva trgala

borovo smolo z najinih teles.

Za lunin koledar ribiča si že slišala?

Skrivnosti plime in oseke.

Vztrajava.

Potopila sva se do školjk

in do srhljivih pogledov ugorja.

Srebrne orade sva lovila

in nabirala zelene olive

v veliki voz.

Poslušala sva mornarjeve zgodbe,

ki so jih vtisnjene v sol

kristali krožili do oceanov.

Najina radostna plavanja.

Nato nenadni brodolom.

Ostala brez vsega

– le po sapo izvržena.

Akvarij doma.

Mehurčki zraka.

Ah, rumeni muškat.

Ah, rumeno sonce.

Ah, pege Jadrana.

Zunaj sneži.

Čuden lunin koledar.

Sestaviva skupaj ladjo v steklenici,

kamor sva že tako vržena?

Lilija