Povedal rad bi kaj nekoč se je zgodilo :

Stoletje več od tega in noči je že minilo...
Graščak graščaka k sebi v goste je povabil,
Pobral še zadnje od tlačanov na oliko je pozabil,
Kokoši, kravo je rejeno, tlako večjo, slastno, obilno...

Na dvoru je tlačane oblekel iz svoje skrite skrinje v svilo.
Naj gost le vidi, da tu vsem sladko,v graščini milo,
Sam jedel bo kokoši, menda za gosposko so zdravilna,
S kravo na pol pečeno drugim stregel bo, saj raja je številna....

So pili, jedli, graščaka se dušila, fanfare so se oglasile,
Res nekaj hudega dogaja, vsem tam so razglasile,
Se drobne kostke graščakoma so v grlu zataknile,
Kokošk suhljatih, namesto da želodca bi polnile...

Odvrgli so tlačani svilo, oblekli si laneno oblačilo,
Pregnali so gosposko, podarili jim življenje milo.
Sred dvora so postavili skelet kokoši,. spomenika,
Če hodi kdo tam mimo, naj se ustavi, zrak zajame

Da kot graščaka konca sebi si ne vzame...

Jože.k.