V krčih so se premikale
tektonske plošče moje duše.
Spreminjale so pokrajino potovanja.
V ugaslih ognjenikih so nastala jezera
polna plesočih rib.
Splezala sem v naročja angelov,
da so me dvigali do zvezde repatice.
Za mano so ostajale
zdrobljene skale
zgrešenih spoznanj.
Vzela sem jih v roke,
žonglirala z njimi
in uživala v predstavi upanja.
Splezala sem v naročja angelov,
da so me dvigali do zvezde repatice.
Ostani v njihovem naročju in še naprej ustvarjaj. Prelepo.
D.
Hvala, Mavrica. Delam na tem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!