... si morda ura, ki čara za otroke,
barvice, kolo, knjige?
In kdaj uslišiš tudi odrasle?
Jih s kazalcem priganjaš naprej, takrat ko podiš oblake?

Poskušam te spotakniti
in ustaviti z razposajenim otrokom.

Si neznanka z ruto na glavi,
z zavezanim predpasnikom, kuhalnico v roki
in s prijaznim obrazom?

Si morda neznanka, ki je ne vidim.
Soplesalka, strah me je s teboj.
Strah zdrsov, drsenja, padanja in lovljenja.
Kadar se zakriješ z ovinki te moje oči ne prepoznajo.

Morda z velikimi očmi gledaš vame.
Tako tudi jaz pogledam, ko imam opraviti z ogledalom,
s suho kožo posuto s sledmi sonca,
skrbmi in tvojo navzočnostjo.

menišček