
Tudi jaz se kdaj še spomnim nate,
ko slap mi teme zdrkne čez oči,
kot beli koščki srebrne vate
toplo sedejo v srce, ki kar molči.
Še sanjam te, ko z vzdihom tvojim
nenehno jemlješ moj izdih,
še upam, da s pogledom mojim
bom legla v srce ti kakor stih.
Ne prenesem in sama se bojim
senc strahu in neznanih bolečin,
ko v mraku v tvoj objem bežim,
nekje daleč veš, vse si, kar si želim.
Objemi sam od daleč mojo misel,
hrabrosti položi mi v dejanja,
da to kar počnem, bo imelo smisel,
saj slovo mi z ljubeznijo poklanja.
Obetavna rimanka, Mavrica, ki pa zahteva par popravkov za poenotenje stopice (zamenjati vrstni red v par verzih, tudi dodati besedico ali dve).
Predlog:
Veš, tudi jaz se kdaj še spomnim nate,
ko slap mi teme zdrkne čez oči,
kot beli koščki iz srebrne vate
se vsedejo toplo v srce, ki kar molči.
Še sanjam te, ko s tihim vzdihom tvojim
nenehno jemlješ plahi moj izdih,
še upam, da nekoč s pogledom svojim
bom legla ti v srce , tako kot stih.
In ne prenesem, sama se bojim
vseh senc strahu, neznanih bolečin,
ko v prvem mraku v tvoj objem bežim,
nekje oddaljen, vse si, kar želim.
Objemi sam od daleč mojo misel,
položi hrabrosti mi v ta dejanja,
da kar počnem, imelo bo nek smisel,
ki mi slovo z ljubeznijo poklanja.
LP, lidija
Pozdravljena
Najlepša hvala za korekcijo in komentar.
Se bom kdaj poigrala tudi tako.
Lep pozdrav,
D.
ce bi jo spremenila, bi jo skazila :) ostani raje samosvoja.
:) ... hvala.
prosim...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Mavrica_
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!