V tuljavi spominov

se krčevito oprijemam vdolbin

in se skušam skriti

pred izbruhi curkov tvojih podob

med krožnicami njenih membran.

Pritisk deročih vrenj

me silovito potiska v slap,

ki umirjen pred jezom obstane, 

utrujeno tih od vseh smeti nabran.

V sušnih vzdihljajih

izparevam v silhueto nekoč živega,

ko spet me zavrtinči veter

in trosi v naročje drugega,

v tuljavo novih spominov in ran.

Lilija