Pest pepela
Včasih tudi ptici zastane glas
ko pride čas kadar cveti gorje
kot pihal bi brezbožni vihar
in oko vidi le dno brezpotij
sliši se ječanje večnih okov
z besedami ki pletejo prostranstva
kjer žalost si uredi udobno gnezdo
nespremenljive prikazni ždijo
in tiho bledijo natkane niti
požira jih nenasitna tema
v kateri čepijo pošasti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 13. 02. 2012 ob 17:16
- Prebrano 599 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 377.1
- Število ocen: 11
