Tavam v vrtincih ljubezni,
krik lakote preseka črnino solza
na koncu teme se nova tema rodi
grešna duša grehu roko poda...
Scefrana dlan se nazira skozi praznino noči,
ponuja se kot sonce pomladi,
obrnem se in pogledam temi v oči,
v njih ni rešitve, so le tvoje žalostne oči...
ŽELIM TE RODITI, ŽELIM SI GREŠITI,
nebo bo zajokalo in ispralo žalost v očeh...
Moj poklon.
In nekega dne bi v tujcu očesa
videli njo, ki je jokala na Zemlji
pod nebom prostranstva –
živela bo znova, ko on se rodi.
Zagotovo bodo videli :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: drajsi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!