JESENSKA SIVINA
Zlata se jesen je poslovila,
s turobno se sivino je ovila.
V megleni pajčolan odeta,
vetrič mrzel v njega se zapleta.
V gosti megli sonce potonilo,
naravo ivje v mrazu posrebrilo.
Zadnje listje z drevja se poslavlja,
v počitek zimski zemlja se odpravlja.
Ta čas v otroštvu sanjala sem sneg,
snežaka in sani drveče doli v breg.
Mladost je mimo, misel na starost
mi v srcu vzbuja strah in bridkost.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: marica49
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!