GRDOBIJE  ČLOVEŠTVA   

Ni vse zlato, kar se sveti,

to od nekdaj so nasveti.

Rek je pravi, resen,

našo zemljo najeda grdobija, plesen.

Vojne, teroristi, bombe,

strah človeški so, opombe.

Umori, lakota, epidemije;

le kam naj se človeček skrije?

Poplave, ujme in potresi

narave so plačilo, besi.

Se mar narava nam maščuje

in zaroto človeštvu kuje?

Topla greda vse bolj se približuje,

človeštvu konec narekuje.

Ta svet poln je grdobije,

ga treba bi zapreti v deponije.

Očistimo ta svet navlake,

je glas vpijočega v oblake.

Učenjaki, strokovnjaki to naj vam bo povelje:

»Naredimo nekaj, da zadnji vlak nam ne odpelje!«

marica49