med podrtimi drevesi
v zavetju prastarih skal in razpok
med mahovjem tisočletij
v ujetništvu sončevih arij
vsaka stopinja
se mi bo globoko vtisnila v pore
kot dolgoživi trn plezave čajevke
zavezala moj um
da cenim
spoštujem
ohranim
nepokretna norčava slepica
preobrnila sem vsak oblak
iskala napačne tipke
se zarivala v kupe nepravilnih oblik
cepetala in kričala
da bi
srečelovka kot sem
dokončno spoznala
brez truda in brez hrepenenja
ljubezen hitro pojenja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!