Heisenbergovo načelo nedoločljivosti v poeziji .... ! :))

trkljanje imaš v mislih kot trkanje ne kotaljenje?

lp, ajda

hehe, ajda, če praviš pa drkanje, potem pa ni čudno, da je poezija orgazem duše.
v resnici imam v mislih frnikole, točno tako vidim besede - kakor pisane zvoke, risbice ipd.. zavest poeta se mi prikazuje kot trkalnik besed (morda tudi kot tobogan, bob steza al pa kak drug kotalilnik), kjer skušamo odkriti božji delec, način kako biti. vsekakor gre za sublimacijo v razpršitvi, kjer pa jaz ni nič od tega v kar se razprši, še manj pa karkoli ali pa celo vsota vseh drobcev.
ko se to zgodi je občutek podoben, kot da bi se basal z lubenico, a se nikoli ne moreš zasititi. neverjetno ... ko sem to razlagal sadjarju je bilo ...., amapak to je že druga zgodba.
morda bi lohk rekel, da so same besede nedoločjive, ker jim šele v neki strukturi lahko pripišemo pomene, ki pa se vedno pojavljajo skupaj s praznino (pomenov) in ustvarjajo neko sliko, skico realnosti, ki pa, če gre za pravi žvenket,  ni nikoli skrepenela, zabetonirana, še več - lahko celo živi naprej v drugih zavedajočih  se mešalnikih.

lp

no, lahko bi se reklo tudi radostno negovanje kaosa v glavi

 

Vidiš, to pa je branje med vrsticami oz. v besedi:))))))). No, če je trkljanje potem se meni vidi razdrobljenih. Pametujem, aneda:)))))))).

lp, ajda

a, pa res, (za) hvala. saj se je fajn hecat,
ni mi pa jasno, kako se je h lahko odkotalil, glede na to, kakpšne oblike je.

hkkkmmm, šment!

še črke me ne ubogajo!

Kulturnik bi rekel, ne drkaj  po meni ali name - nekulturnik pa ne trkaj po meni:)ali name.

lp, ajda

ja, ni čudno, črka h je tudi  v hudičevki ali zlodjevki:))), potem pa ni čudno;)

lp, ajda

saj nevem kaj je hujše, če ti kdo ukrade besede, ali pa samo strešice, pikice, črke, zloge. mislim, da je slednje hujše, ker ti s tem .krati ukrade več hpomena

lp