Strmeti v prazno.
Iskati ostre obrise v megli.
Sedet pod obokom mavrice
z novimi koordinatami
do lonca na drugi strani.
Krepiti noge
za bojni pohod nad strah.
Napeti vrv
za vratolomno hojo nad prepadom,
v katerem se sušijo
rumene kosti
upanja, zaupnja, vere vate.
Hoditi s polnim nahrbtnikom
novih receptov
za najokusnejšo mineštro
mojega življenja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!