Snežinke letijo,
Ena za za drugo na travnik hitijo.
A jaz le pri oknu sedim,
Jih gledam in spomine budim.

Spomnim se nate, na tvoj pogled,
Ko vidim snežinke in njihov vzlet.
Spomnim se nate, na tvoj dotik,
V srcu pa slišim, le nežen krik.

Snežinke letijo, počasi in hitro,
Ja, to je življenje; Sladko in kislo.
A mi želiš sploh kaj več kot prijateljstvo dati,
To je nekaj, kar bojim se vprašati.

Vse kar čutim bi rada na list dala,
Ker se bojim, da tega več dolgo ne bom zdržala.
Tako rada bi povedala, da rada te imam,
A na kakšen način naj povem ti? Bojim se in ne znam.

Urska