Antonija,

ker si v zadnjih dneh nanizala kar nekaj svojih "antforizmov" sem, par nasvetov.

Če v aforizmu uporabiš kliše, se mora izteči v nekaj drugega, presentljivega, preobrat (v filmografiji temu rečejo s tujko tvist), torej tisto nekaj, dodana vrednost, ki vsebuje svež pogled na že znano, ki bralca šokira, preseneti, spravi v smeh ali v kisel (po)smeh ... Konkretno v tem zapisu imaš popoln kliše, ki v ničemer ne odstopa od samega sebe (celo Korado in Brendi sta imela komad s tem klišejem, Solza se bo posušila ... toda bolečina v meni bo za vedno), nič novega ne da bralcu.

Prav tako velja za razne "modre misli". Tu je treba iskati nekaj izvirnega, lahko tudi povsem aktualnega (npr. virtualni svet (e-svet), politika, gospodarstvo, trič trač ...), kar dodaš k nečemu in s tem dosežeš efekt cinizma, posmeha, šoka itd. Če hoče modra misel biti samo taka, modra, nauk, je hudo težko najti zares izvirno (vse je bilo že povedano, in to večinoma bolje, kot znamo mi, ki se z maksimami bolj ljubiteljsko ukvarjamo) in hkrati tako, da ne pridiga.

V branje priporočam:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/60181/aforizmi

Na dnu članka imaš tudi link na delavnico - aforizmi.

Lp,

Kerstin

Hvala za nasvete Aleksandra, se potrudim, poglobim in poizkusim.

Lp,

Antonija

Aleksandra,

kaj pa: solza se posuši, duša kriči

Še vedno v tem kontekstu ni dovolj izvirno, predvsem pa se ne nagiba k aforizmu, ampak bolj v poezijo.

Poskusiva s kakim primerom.

Solza se bo posušila - ampak kdo jo bo zlikal?

(tu se recimo poigravam z aluzijo na posušeno perilo.)

Krik v duši duší.

(tu pa je besedna igra - duša kot samostalnik in glagol dušiti, oba uporabljena tako, da je njuna črkovna podoba enaka.)

Če se ne želiš obrniti v satiro, ti priporočam raje kratke pesniške oblike (haiku, brahek, senryu itd.), seveda pa tudi tam velja: izogibati se klišejem in ne modrovati.

Upam, da sem kaj pomagala.

Lp!

Uf, še veliko vaje me čaka, hvala Aleksandra

lep dan še naprej, Antonija