Začarani tako, da govori

le to kar druge govoriti sliši,

Narcis ji skrite želje ne usliši

in brez ljubezni kmalu oveni.

A on, ki v vodi svoj odsev uzre

in se na smrt v svoj lastni jaz zaljubi,

ker se mu vselej skrije pred poljubi

od koprnjenja žalostno umre.

Tako od nje ostal je samo glas

in na njegovem grobu zrase roža,

ki na pomlad oznanja lepši čas;

kar nežnih se narcis spomladi vidi,

kar poje kukavica nam v daljini,

ta spev, vse je njuna metamorfoza.

Matej Krevs