Pustite jih na miru!

Pustite njih svet.

Kajti njih življenje ni viharnik biti, temveč zaplet pozabljenih besed.

Četudi sebičen, spletičen ali morda brezličen,

v prazni vreči skopičenih besed v brezno padeš neizmaličen.

A nikoli ne pozabim, da srce pravilno sliši,

čeprav ne vidi teh besed.

Ker srce je lice biti, zato vem, da nimam dveh.

A le kaj porečeš, ti, tam zgoraj modrec  misli in besed!

Ali ni morda dvoličen ta skrivnostni svet? 

Mojki