Iz Dola blatnega ponovno v blato,

je misel vzelo, je duha prodalo,

da je le moglo, dušo zlu izdalo.

Bi v letih misel tvojo mel' za zláto!

Dandanes sanje spijo, v snu brlijo.

Oh, Bog! Ne daj, da misel bi povzdignil,

zatrt, sploščen, ubit boš kot bi mignil;

v razklani glavi misli v hip zaspijo.

Bi mislil, mislil ... ni pa sogovorca?

Neukim za umetnika si; norca?

Bi z narodom si rad delil kulturo?

Pisali tisti bi, ki brat' ne znajo,

tak' zlati so, ki ga pod palcem majo,

ni mar jim danes več za blatno kuro!