-5 minut pavze, kofetarji zbor!
Gospod sodelavec imate besedo.

-Torej, ko so Zekotu sodili,
takrat je bilo pa za las.
Vsi so bili proti meni, naš majster Jager,
še prav posebno.
Če ne bi bilo tistega tišlerja,
majstra Janeza, bi bil danes na cesti.
On je rekel: Zeko je dober delavec,
njega ne smete odpustiti.
Ja, ko sem bil v bolniški, takrat,
ko sva se ga s sosedovim Jožetom napila
s šnopcem, da sem bil tri dni revež,
so pa prišli čez en teden oni od komisije
pogledat, če res lepo bolan in bled ležim
v postelji. Jaz sem pa ves rdeč na polju
krompir pobiral. To so skakali.
Ja, ko je bil Zeko še za hlapca,
takrat, ko mi je na viškem klancu
kobila Šarga v vpregi padla po tleh,
uh, kako me je takrat gospodar pretepel.
Ta je bil pa žleht. Za vozom je pa stal
avtobus poln ljudi, to so gledali.
No, zmeraj pa tudi ni bilo tako luštno,
kot je danes. Se spominjam, ko smo
še v Bosni kot otroci kruha stradali,
nismo imeli skoraj nič za jest, pa bosi
smo okrog hodili... No, saj zdaj je pa tam
tako ali tako vse porušeno, ni nič ostalo.
Krvava zemlja je zdaj tam.

-Ti, Zeko.
-Ja.
-Saj si kar dober kofe skuhal,
samo malo preveč grenkega si naredil.
-Hja, jebemumater.

Matej Krevs