Pridevniki so okras jezika. Že beseda sama pove, da jih pridevamo, torej niso nekaj bistvenega, nekaj, brez česar ne bi mogli spregovoriti, lahko pa nam označijo pripovedovalca, njegov značaj, doživljanje, ne nazadnje paleto besed, ki jih nanaša na pesemske plasti.
Poglejmo primer kratke pesemi:
 

Tvoji kamni molka
se z mojimi kamni molka
zadevajo v tišino.

V prvem primeru so uporabljeni le svojilni zaimki, pesem je kratka in primerna za izražanje ostrine oddaljenosti v partnerstvu. Če bi uporabili (zlasti kakovostne) pridevnike, ki so v vsakdanji rabi, bi bila pesem taka:
 

Tvoji ostri kamni tihega molka
se z mojimi okroglimi kamni glasnega molka
zadevajo v morečo tišino.

Pesem bi izgubila na ostrini, zazdi se nam nekako kot vsakodnevno, ponavljajoče (in bolj ali manj neučinkovito) toženje zaradi nerazumevanja v odnosu. Če bi uporabili pridevnike, ki skušajo prikazati intimno občutenje tega molka:
 

Tvoji krempljasti kamni zadirčnega molka
se z mojimi izdolbenimi kamni naveličanega molka
zadevajo v kričečo tišino.

Dobili bi stopnjevano ihto, ki se nagiba v histerijo. Z drugačno uporabo pridevnikov, ki opisujejo vsakdanje življenje, bi pesem dobila manj oster, nekako privajen in samokritično vdan izraz:
 

Tvoji načitani kamni praktičnega molka
se z mojimi naličenimi kamni parfumiranega molka
zadevajo v masivno urejeno tišino.

Še bi se lahko igrali. Izoblije (prezasičenost) v besedilu povzročajo zlasti kakovostni pridevniki (ne toliko svojilni in vrstni, ki so za razumevanje besedila nujni).

Tole je res zanimiva vaja v pesnenju. Zato naj ostanem na sredi poti in vas (in sebe) malo podrezam: preden pesem, ki smo jo napisali, oddamo, se malo poigrajmo in iščimo izraze, skozi katere bomo res dosegli bistvo sporočila, ki smo ga zapredli v pesem.

P. S. V pesniški zbirki Sem se (ZRU, 2005), sem objavila prvo različico te pesmi.

Ana Porenta

Komentiranje je zaprto!