Nekoč sem sanjala
čez strehe,
z drevesi
ob večerih govorila,
v meglicah rahlih
sem skrivnost iskala,
do obzorja
želje sem poslala.

Zdaj oko mi pleza
čez zidove in do streh,
zaman poskuša
najti pot v daljave.
Na garažni strehi
izgubljena žoga,
v oknu veja bora,
košček trate.

Gledam jih,
na čase mislim,
ko sem sanjala
čez strehe.

daya