In zopet gozdove slišim...
In zopet gozdove slišim temačne!
Ah, kako vabijo v svojo prostost,
v nedoumljivo, božansko skrivnost,
ki pomiri duše tožne in mračne.
In zopet gozdove slišim temačne!
Večna je drevja zelena modrost,
tam se v tišini dočaka starost
in smrt. Tam bo lepo, tam bo drugače...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 04. 02. 2012 ob 01:01
- Prebrano 794 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 295.1
