Ti, ki sem te izgubil kakor ključ,
da zdaj ne morem več do sebe, povej mi -
naj te sploh še iščem?
v tem labirintu misli - trava je prerasla vse poti;
zdaj se ne morem več rešiti - tudi če bi se hotel.
A tebe še vedno iščem
in tavam z očmi uprtimi v tla;
če se kaj srebrnega zablešči pod nogami
se sklonim k tlom v upanju,
da ni le rosa.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!