z vami je nekaj v redu
vem, da me večina sovraži
o sebi še nimam konkretnega mnenja
sem še poln kolobocij emocij
notranjega trenja
gnoj v oklepajih mi je blizu
tisti poševni filozof je bil pa res velik makaron
bral sem ga že v puberteti
kosmate tatarske pa ne maram
pa je lahko trikrat zablokirana
odstopam v svojih potrebah sle....
psi že vejo – ker imajo papriko filano
z izpustnino gozdnega sirupa
zdaj mušica ne prihaja več, zato je najboljš
da tote slovare in knige si ftaknem nekam
pa začnem rajši razmišljati kaj bolj veselega
dobre recepte za fige sem zgubil
(že večkrat)
itak pa moram biti malo fuknjen malo fuknjen
malo fuknjen - seveda -
po zaslugi vesoljnega blond uredništva,
ki nevede žveči suhe slive, sprašuje luno
in že od nekdaj napeljuje takšno početje
s podčrtavanjem žetonov sreče
... tako sem daleč največji petelin z lojtro
na vrhu gnoja
spiralne nerazumljivščine
in si zato še večkrat moram čislati kosmate dlake
teleport ter glinene kamne - tako globoko
da včasih pozabim
razdati malico
iz smrkljev svojega važiča
pa lahko razberem, da imam o samem sebi
čisto dušo
(kar je v skladu s pregovorom: svoje mozolje astralno vidimo v drugih -
saj sem to "vrlino" že večkrat pripisal drugim)
sem brez službe - da ga ni
vegetiram osamljen
in brez vršičkov
v dolini trpeče matere
se imam za slovenskega Bushberyja,
ki je v dveh dneh nekaj malega spil
postal anonimni alkoholik
in bil v tujini velike nacije
že večkrat
tudi nagrajen
s posušeno
rolado
(požveči svež vršiček) Ohh, kako lepa pesem!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Luštrek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!