
V sibirski ledež neznosnobele sobe,
kjer spet inje razstavlja lažni lesk in blišč,
kjer psoglavci renčijo iz špranj rešeta,
kjer je šklepet kosti v nočeh edini vrišč,
kamor svitanice privlečeva z muko
in opotekaje mrkneva v mrmranje,
si v opitosti plešočega kozaka
me zavrtinčil med že otrple ure
in mi razžaril gorjupe ruševine
s krvavoruso pahljačo ruja v roki.
Moje blage punte si takoj omečil
z bujnim nežnočutnim božanjem rukača,
da sva potonila v nepregledni tundri
in kot še nikoli bljuvala gorkoto.
Ves kozmos sva žoltordeče oškropila
in ob pristanku prevrnila samovar
s krvavoruso pahljačo ruja v rokah.
Žalobnih oči sva pričela sinjeti
v sibirski ledež neznosnobele sobe.
*ledež - leden mraz
Berem in berem in kot, da pred sabo imam/gledam film A.A. Tarkovskega.
Lepo, res lepo, Marko.
Lp
Vertigo
Vertigo, hvala za komentar.
Obožujem filme Tarkovskega, a jih že dolgo nisem ujel v svoj pogled. Vsekakor v tem mrazu paše nekaj ruskega in v zadnjem času je bila to poezija Ahmatove : )
LP, Marko
Čudovita pesem Marko:) moje čestitke:)
Lp, Lea
Lea, hvala. Vesel sem toplega sprejema prvih bralcev : )
Skica za pesem je že par mesecev nekje lebdela, zadnje tri dni pa se je utrinjala po papirju in odzvanjala mojemu mačku na uho : )
LP, Marko
Z nežno čutno gorko toplino , ki je hkrati gorkost sibirskega ujetništva , te je pritegnila Ana Ahmatova, kajne Marko?
Pesem je res dobra, bravo!
Te pozdravlja
Andrejka
Andrejka, še sam ne vem zakaj me je pritegnila Ahmatova tako, da bi jo najraje bral v ruščini : ) Odkril sem jo šele pred kratkim in me je prevzela njena poezija in se me dotaknila njena življenjska zgodba. Mogoče se pa začnem učit rusko : )
Pričujočo pesem bom pustil malo pri miru, mogoče bo čas namignil še kakšen brus : )
Vračam pozdrave, Marko
No, pa sem jo našla, ni je odnesla burja, krvavordeče se me je dotaknila!!!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!