V soju reflektorjev,
sredi prepolnih ulic, v jedrih starih mest,
se dvigajo obrisi katedral …
kot bi sijale v zlatu –
morda izraz svetósti,
morda izraz mogòte –
Pred nami so v sijaju svoje magične lepote …
Včasih v marmornem brokatu,
včasih v marmorni tančici,
odete v čipke izklesanih mrtvih skal –
in včasih slečene, prav do kamnite golote,
pripovedujejo zgodbe pradavne,
sredi zidov ulovljene samote.
Poslano:
02. 02. 2012 ob 20:09
Spremenjeno:
03. 02. 2012 ob 06:02
Jaka, mene so tu naučili, da rime v taki neformalni pesmi ne koristijo, prej škodijo.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaka racman
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!