misli se pogovarjajo

polno glavo utruja

svinčenost in

bliskovitost

menjavanja podob

obdobij

najraje ležim gola

na golih

tleh

nihče še ni izumil

propada sveta

vse je še potencialno

moj spol

moj spomin

moj obris

vpijava se z univerzumom

vzajemno

izpopolnjujoče

ko skačem v vodo sem meduza

ko ležim na travi klorofil

celuloza v drevesu

preskakujem v razkrajujočo

civilizacijo

sem zemlja

sprejemam in čakam

da nebo pade in

me zagrne

ne morem postati cela

odtrgana od celote

oboje še bo

začetek in konec

na isti krožnici vladata

poljanka