Najglasneje vpije tišina,

tok misli v meni, ki vse preglasi.

Glasno mi udarja srce v tej tišini,

v samotnih trenutkih, ko tiho ihtim ...

Tiho kot sneg v decembrski zimi,

še tišji se glas iz mene sprosti.

***

Najvišje stoji njena slika ...

Ljubezen, ki žalostni dan preleti -

Visoko, kot gore se dviga ...

in spušča v konec samotnega dne -

Globoko, kot brezno neskončno ...

še globlje se žalost na dno potopi.

***

Najtišje potoči se solza.

Najgloblje v meni spomin ledeni.

jaka racman