našla si me vso osamljeno
osamljena
na kratkem sprehodu
hkrati sva postali
pred istim obzidjem
zgrabila si mojo tresočo roko
in povzpeli sva se navzgor
kjer je vzplamtelo
tvoje hrepenenje po razgledu
sem jaz želela občutiti
skok v prostranost prepada
tedaj si spoznala svojo goloto
misleč da želim si padca
ne da bi ugriznila v sad
ogrnila sem te s plaščem bojazni
potem si zbežala
in bilo ti je žal
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ana Marija Garafol
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!