Pozdravček,

ker vem, da si vedno pripravljena na piljenje in popravljanje - tole je pravcata vaja za to. Lahko bi jo dala celo v delavnico. V tem besedilu je veliko (daleč preveč) klišejev. Če si za to, predlagam, da jih najprej poiščeš in izpišeš sama, potem pa greva dalje.

Lp,

Kerstin

Oj, Kerstin,

zelo rada se takoj lotim, le toliko, da veš sem za:)

Hvala!

Lp, Lea

Torej naj začnem:

Zimska mavrica

Pogled polzi. Ve. Umetelno stkana lesketajoča se pajčevina v najtemnejšem kotu skriva zahrbtnega pajka.
Od solz vlažno otroštvo.
Preprosta, otožna zgodba.
Valovi bolečine, čas odrekanja in strogo odmerjene kapljice veselja.
Neskončna cesta skozi pustinjo. Redke oaze izvabijo nasmeh.
Brat v dvojcu brez krmarja pluje med čermi vse do neizbežnega brodoloma. Bolečina. Smrt. Pravica odkima in čez čas prikima. Dolgovi so poplačani.
Se je splačalo?
Pot na kalvarijo. Trmasto vztrajanje. Vera. Upanje.
Pride bolezen.
Zima prinese olajšanje. Sence izginjajo. Utvara? Resnica? Urok sanj?
Ostaja s trte odpadel list, suh in negiben.
V izmozgano telo se naseli iskriv duh. Na misel prihajajo besede v njenih štirih jezikih. Niti ne ve, v katerem izmed njih razmišlja, v enem ali v vseh hkrati.
Prestopi mejo in z enim samim korakom stopi v mavrico.

Tako na hitro:) Morda sem kaj spregledala (glede klišejev)

Odebeljen stavek je nekam "čudno" zapisan v celoti.

Hvala!

Lp, Lea

2x mavrica, bolečina, solze, kalvarija, upanje, sence, utvara, sanje,

in seveda še stavek:

Umetelno stkana lesketajoča se pajčevina v najtemnejšem kotu skriva zahrbtnega pajka.

Zdaj sta že dva več:)

lp 

Nekaj si našla, nekaj si "našla preveč". Odebeljen stavek je res sam po sebi preveč napihnjen, baročen. Preveč umetelno stkan, hehe.

No, zdaj pa jaz (krepko: klišeji, podčrtano: nerodno oz. se da izboljšati):

Pogled polzi. Ve. Umetelno stkana lesketajoča se pajčevina v najtemnejšem kotu skriva zahrbtnega pajka.
Od solz vlažno otroštvo.
Preprosta, otožna zgodba.
Valovi bolečine, čas odrekanja in strogo odmerjene kapljice veselja.
Neskončna cesta skozi pustinjo. Redke oaze izvabijo nasmeh.
Brat v dvojcu brez krmarja pluje med čermi vse do neizbežnega brodoloma. Bolečina. Smrt. Pravica odkima in čez čas prikima. Dolgovi so poplačani.
Se je splačalo?
Pot na kalvarijo. Trmasto vztrajanje. Vera. Upanje.
Pride bolezen.
Zima prinese olajšanje. Sence izginjajo. Utvara? Resnica? Urok sanj?
Ostaja s trte odpadel list, suh in negiben.
V izmozgano telo se naseli iskriv duh. Na misel prihajajo besede v njenih štirih jezikih. Niti ne ve, v katerem izmed njih razmišlja, v enem ali v vseh hkrati.
Prestopi mejo in z enim samim korakom stopi v mavrico.

Za zdaj samo to ... ker vem, da boš gotovo sama nadaljevala, pa potem pogledam, OK?

Seveda, bom poskušala. Mimogrede, tokrat nisem ravno ponosna nase:)

Par malih popravkov:

Pogled polzi. Ve. Umetelno stkana mreža v najtemnejšem kotu skriva zahrbtnega pajka. ( popravljeno:  preobloženost in podvajanje pačevina - pajek laho bi bilo tudi namesto mreže pjčevina in zahrbtni morilec)
Od solz vlažno otroštvo.
Preprosta, otožna zgodba.
Valovi bolečine, čas odrekanja in strogo odmerjene kapljice veselja.
Neskončna cesta skozi pustinjo. Redke oaze izvabijo nasmeh.
Brat v dvojcu brez krmarja pluje med čermi vse do neizbežnega brodoloma. Bolečina. Smrt. Pravica odkima in čez čas prikima. Dolgovi so poplačani.
Se je splačalo?
Trmasto vztrajanje. Vera. Upanje. (tu sem izbrisala pot na kalvarijo)
Pride bolezen.
Zima prinese olajšanje. Sence izginjajo. Utvara? Resnica? Urok sanj?
Ostaja s trte odpadel list, suh in negiben.
V izmozgano telo se naseli iskriv duh. Na misel prihajajo besede v njenih štirih jezikih. Niti ne ve, v katerem izmed njih razmišlja, v enem ali v vseh hkrati.
Preide mejo in z enim samim korakom izgine v svetlobi. (tu sem se izognila mavrici in podvajanju)

Ideja za naslov : Preko meje  

Kako se ti zdi?   Nisem naredila ravno veliko.

Hvala! Lp, Lea

P.S.: če se česa domislim popravim:)

Pogled polzi čez umetelno stkano mrežo (pajčevino). Ve. V najtemnejšem kotu skriva zahrbtnega pajka (morilca).

Mislim, da bi začetek šel nekako tako:)

Samo iščem:)

Od solz vlažno otroštvo.

Otroštvo vlažno od solza: 

polzeča-  mokrota- otroških lic?? 

Jutri naprej:)

Hvala!

Lp, Lea

Nekaj predlogov za reči, s katerimi si se doslej ukvarjala:

Pogled se ulovi v umetelno stkano mrežo. Ve. V najtemnejšem kotu skriva zahrbtnega pajka.

Mokra lica otroka.

Z enim samim korakom izgine v svetlobi.

(To, da preide mejo, je povsem odveč, saj je to iz konteksta jasno, pa še v naslovu - kot si ga podala zdaj - imaš prav to povedano.

Morda naslov - Onkraj meje.

Moram reči, da mi meja vendarle ne diši preveč, preveč me spominja na državno mejo. :)

Oj, hvala Kerstin, ja meja ni dobra, sem že sama ugotavljala v nočni izmeni. Bomo videli, morda bi bolje šlo Onkraj. Pa pustiva zdaj naslov. 

Ponoči sem nekoliko dodelavla, žal v temi, brez pisanja. Šlo bi tako, sedaj vključim tudi tvoj predlog:

Pogled se ulovi v umetelno stkano mrežo. Ve. V najtemnejšem kotu skriva zahrbtnega pajka.

Mokra lica otroka. 

Vojna. Strah. Strogo odmerjena reža sonca.

Opotekavi koraki čez prazna prostranstva. Redke oaze izvabijo nasmeh.

Brat, na grčavi poti, v dvojcu brez krmarja vse do neizbežnega brodoloma. Bolečina. Smrt. Pravica odkimava in čez čas prikima. Dolgovi so poplačani.

Se je splačalo?

Trmasto vztrajanje. Vera. Upanje.

Pride bolezen.

Zima prinese olajšanje. Sence izginejo. Urok sanj. ---  (tu sem ponoči odplavala v Peresast šum sanj. za kar mislim, da me je le odneslo stran)

Ostaja list suh in negiben.

V izmozgano telo vgnezdena preteklost. Mimohod besed v njenih štirih jezikih. Niti ne ve, v katerem izmed njih razmišlja, v enem ali vseh hkrati.

Z enim samim korakom izgine v svetlobi.

Upam, da nisem izgubila preveč črk, pišem na hitro:)

Seveda bom še razmišljala (upam, ne spečem juhe;)))

Hvala!

Lep dan, Lea

P.S.: prazna prostranstva ni ok.:)

Morda:

Čez pustinjo se opoteka negotov korak . Redke oaze izvabijo nasmeh.

in

Brat v dvojcu brez krmarja oddrvi vse do neizbežnega brodoloma.

Danes sem se ukvarjala predvsem s tem. Razmišljam naprej:)

Hvala!

Lp, Lea

Za lažje branje.

Pogled se ulovi v umetelno stkano mrežo. Ve. V najtemnejšem kotu skriva zahrbtnega pajka.

Mokra lica otroka.

Vojna. Strah. Strogo odmerjena reža sonca.

Opotekavi koraki čez prazna prostranstva. Redke oaze izvabijo nasmeh.

Brat v dvojcu brez krmarja oddrvi vse do neizbežnega brodoloma. Bolečina. Smrt. Pravica odkimava in čez čas prikima. Dolgovi so poplačani.

Se je splačalo?

Trmasto vztrajanje. Vera. Upanje.

Pride bolezen.

 Zima prinese olajšanje. Sence izginejo v peresast šum sanj. 

Ostaja list suh in negiben.

V izmozgano telo vgnezdena preteklost. Mimohod besed v njenih štirih jezikih. Niti ne ve, v katerem izmed njih razmišlja, v enem ali vseh hkrati.

Z enim samim korakom izgine v svetlobi.

Še vedno me moti prazno prostranstvo (v bistvu cel savek). odprta prostransva??

Hvala!

lp, Lea

Kaj pa samo "šum sanj"? Mi je všeč, sveže.

Da v dvojcu brez krmarja ODDRVI do brodoloma, ni v redu. Kvečjemu, da ga odnese.

Vsekakor pesem napreduje!

Koraki, razprostrti v neskončja?

Hvala Kerstin,

šum sanj, zakaj, pa ne:)

Pa poskusimo:

Pogled se ulovi v umetelno stkano mrežo. Ve. V najtemnejšem kotu skriva zahrbtnega pajka.

Mokra lica otroka.

Vojna. Strah. Strogo odmerjena reža sonca.

Opotekavi koraki čez prazna prostranstva. Redke oaze izvabijo nasmeh.

Brat v dvojcu brez krmarja, odnese ga vse do neizbežnega brodoloma. Bolečina. Smrt. Pravica odkimava in čez čas prikima. Dolgovi so poplačani.

Se je splačalo?

Trmasto vztrajanje. Vera. Upanje.

Pride bolezen.

Zima prinese olajšanje. Sence izginejo v šum sanj.

Ostaja list suh in negiben.

V izmozgano telo vgnezdena preteklost. Mimohod besed v njenih štirih jezikih. Niti ne ve, v katerem izmed njih razmišlja, v enem ali vseh hkrati.

Z enim samim korakom izgine v svetlobi.

Morda nova prihaja z nočjo.:)

Hvala!

Lp, Lea

Moti me:

Ostaja list suh in negiben.

Bi ga morala brisati ali nekam premakniti? Občutek imam, da tam ni logičen. Morda bi ga dala med bolezen in zimo, ki prinese olajšanje?

Bom razmišljala:)

Hvala!

Lp, Lea

Mislim, da bi ne bilo slabo:)

Poskusim, da vidim, kako se bere:)

Hvala!

Pogled se ulovi v umetelno stkano mrežo. Ve. V najtemnejšem kotu skriva zahrbtnega pajka.

Mokra lica otroka.

Vojna. Strah. Strogo odmerjena reža sonca.

Koraki, razprostrti v neskončja. Redke oaze izvabijo nasmeh.

Brat v dvojcu brez krmarja, odnese ga vse do neizbežnega brodoloma. Bolečina. Smrt. Pravica odkimava in čez čas prikima. Dolgovi so poplačani.

Se je splačalo?

Trmasto vztrajanje. Vera. Upanje.

Pride bolezen.

Zima prinese olajšanje. Sence izginejo v šum sanj.

Ostaja list suh in negiben.

V izmozgano telo vgnezdena preteklost. Mimohod besed v njenih štirih jezikih. Niti ne ve, v katerem izmed njih razmišlja, v enem ali vseh hkrati.

Z enim samim korakom izgine v svetlobi.

Zdaj pa brat:)

še en poiskus:

Pogled se ulovi v umetelno stkano mrežo. Ve. V najtemnejšem kotu skriva zahrbtnega pajka.

Mokra lica otroka.

Vojna. Strah. Strogo odmerjena reža sonca.

Koraki, razprostrti v neskončja. Redke oaze izvabijo nasmeh.

Brat v dvojcu brez krmarja, odnese ga vse do neizbežnega brodoloma. Bolečina. Smrt. Pravica odkimava in čez čas prikima. Dolgovi so poplačani.

Se je splačalo?

Upanje. Trmasto vztrajanje. Vera. 

Pride bolezen.

Ostaja list suh in negiben.

Zima prinese olajšanje. Sence izginejo v šum sanj.

V izmozgano telo vgnezdena preteklost. Mimohod besed v njenih štirih jezikih. Niti ne ve, v katerem izmed njih razmišlja, v enem ali vseh hkrati.

Z enim samim korakom izgine v svetlobi.

Vedno bolj sem prepričana, da je:

Ostaja list suh in negiben.

Odveč?

Hvala!

Lp, Lea

To dvoje:

Pride bolezen.

Ostaja list suh in negiben.

bi zamenjala z:

Na nitke moči se prilepi bolezen.

(hkrati imaš s tem še malo navezave na uvod pesmi)