Če cena poezije je spoznanje,
Da tvoj obstoj je več kot delček tega,
Kar ti si izven sebe in za njega,
Potem so pesmi več, kot pa le sanje.

Mar vrednost rim bojazni ne presega?
Saj, kar poveš, namenjeno je svetu,
Ki čaka sam, da v tvojem tem poletu
vsaj delček sebe vidi, Bit dosega.

Naj banšija zavija v duši dvojni,
To je le pot, ki nov sonet rojeva,
Saj se umakne vešča v sveti vojni!

Tvoj sel noči nikdar ti ne veleva,
Da se prepusti želji le spokojni,
Je srcu le v pomoč, da ne sameva.

+
Ker vse skomine jutri bodo - Včeraj.
In mine noč z dotiki prestreljena!
Zbudiš se, vrečka rim, še podvojena,
zdaj vrednost tvojim pesmim da za zmeraj!


++
Ko vešče te se v tebi umirijo,
Takrat boš še drugače razdvojena,
Bo prosta Pot za novo poezijo.

Lidija Brezavšček - kočijaž