VRŽENO V ZRAK
Naravna sva korenina,
samo stojiva
tvoje misli ujamem
vrženo v zrak
zazvenijo,
note ljubezni v meni
iz mojih oči
vzletajo pozni metulji.
Melodija,
hotela si še nekaj
reči,
poljub
in sva se objela,
izmenjavo energij
razumem,
spontano s teboj,
sončni zahod
pestujem.
ELEKTRIKA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ELEKTRIKA
- 27. 01. 2012 ob 18:37
- Prebrano 564 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 253.06
- Število ocen: 9
