umij si kožo z lepoto dneva
in naj ti nasmeh nariše oči
noč je rodila sramežljive kristale
polaga nama jih v skromnost razkošja nežnih mladostnih dlani
da iz njih stkeva ogrlico
katere sijaj
naju bo vodil skozi meglo in trnje
naju grel
ko nama bo sivina objela lase
in bodo dlani z veseljem razkazovale
brazde let in trpljenja
z njimi si bova zaslužila spokoj
ki nama bo nudil varno zavetje
tudi ko naju več ne bo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: gorazd matela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!