Brezbarvna mavrica benti
poteptane barve krakajo v veter
a vetrovi jih ne slišijo
ti le bičajo raztrgana tla
le na trenutek srhljivo obmolknejo
da nato raztrgajo izrisane podobe
ki ptičjim kljunom izmaknejo pojedino
navidezne gostije obloženega krožnika
kateri ne premore več kot lažnih slin
odsevov preležanih spominov na včeraj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!